Oznaka: pes

Ko se odločimo, da bomo imeli doma kužka, točno vemo, kakšna bo naša odgovornost. Ko sem bila majhna, sem si vedno želela kužka, a to ni bilo možno, ker starši enostavno niso imeli časa. Tako v svoji mladosti nikoli nisem imela svojega kužka. Imela pa je babica in prav vesela sem bila dnevov, ko sem lahko šla k njej. Vedno, ko sem bila pri njej, je bila v kotu pasja hrana in jaz sem bila tista, ki mu je z veseljem dajala jesti. 

Moja babica je točno vedela, da ko bom prišla k njej, bom najprej dala jesti kužku. Zato mu včasih ravno zato zjutraj ni dala jesti ona in me je pasja hrana čakala, da sem jo dala jaz. Kako je bil ta kuža vedno vesel, ko sem prišla. Bil je že navajen, da ga bom nahranila. To so bili moji najlepši dnevi, ko sem jih preživljala pri babici. 

Danes pa imam svojo družino. Ko so moji otroci rasli in prvič izrazili željo, da bi imeli kužka, sem jim to seveda omogočila, ker sem pomislila nase. Ker tega sama kot otrok nisem imela, sem seveda kar hitro poskrbela, da smo pri hiši imeli psa. Je pa res, da sem hotela otroke že takoj na začetku naučiti odgovornosti do kužka. Tako je bila pasja hrana v omari in njihova naloga je bila, da ga vsak dan pred šolo nahranita. 

S tem nisem imela nobenih težav, otroka sta imela kužka tako rada, da sta ga vsako jutro nahranila. Danes, ko gledam za nazaj, mi je še vedno žal, da nisem imela kužka. Kajti sedaj ko gledam moje otroke, koliko smeha, igranja in dobre volje je prav zato, ker je v hiši kužek. Ja, seveda so obveznosti, a če si jih kot družinski člani znamo razdeliti  enostavno gre. Moja skrb je, da je pasja hrana v omari, otroci pa morajo kužku dati jesti. 

…