Moj ukulele je končno na poti
Komaj čakam, da dobim paket iz Nemčije saj sem danes uradno naročila moj slavni ukulele, ki naj bi prispel najkasneje v četrtek. Upam, le, da bom vedela, kaj točno na s tem delam. Včasih sem igrala violino, to je bilo pa vse od instrumentov, kar sem igrala. Malce me skrbi, da mi to ne bo šlo tako, kot sem si zamislila, ampak poskušam ostajati pozitivna. Res si želim, da bi znala igrati vsaj en instrument, da lahko pišem začnem končno pisati pesmi, kot bi jih rada.
Lahko, da resničnost ne bo takšna, kot si jo domišljam, ampak vsaj imam neke sanje, ki me navdajajo s pozitivizmom. Pot, ki sem jo imela v glasbi zadnje dve leti, je šla v tako napačno smer, da bolj ne bi mogla. Toliko čudnih situacij se je dogajalo, da me je vse skupaj, kar malce minilo. Morda bi najraje nekaj časa samo v svoji sobi igrala en instrument in pela zraven prav nikomur drugemu kakor sama sebi. Tam se vse začne tako ali tako. Prej žal tega nisem mogla narediti, ker nisem bila dovolj dobra v petju. Sedaj sicer ne znam še nobenega instrumenta, ampak vsaj vem, kako naj bi to šlo.
Dokler moj ukulele ne bo tukaj, ne bom vedela, ali sem z idejo zgrešila, ali ne tako, da bom vsekakor morala počakati do takrat. Sem pa tako neučakana, da ne vem, ali bom lahko do takrat izklopila to. Naj gredo dnevi hitro mimo do takrat, potem pa upam, da imam talent za ta instrument in bom lahko delala tisto, kar si želim končno. …